Podjetja že zapirajo kroge, sistem pa še lovi korak - sporočilo za javnost

2. 9. 2026

Slovenija je pri ločenem zbiranju odpadkov naredila velik napredek, bistveno težje pa materiale vrača nazaj v gospodarstvo. Kako presežke, ostanke in odpadke spremeniti v vir nove poslovne vrednosti, so 27. avgusta v RCERO Ljubljana razpravljali strokovnjaki in predstavniki podjetij. Glavni poudarek dogodka, ki ga je priredila Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR) v sodelovanju s CER Partnerstvom za trajnostno gospodarstvo, je izpostavil predvsem vprašanje, koliko materialov dejansko ponovno vstopi v proizvodnjo in koliko primarnih surovin z njimi nadomestimo. Za hitrejši prehod Slovenija potrebuje jasnejšo regulativo, boljše podatke, delujoč trg sekundarnih surovin ter poslovne pogoje, v katerih bo material podjetju bolj smiselno ohraniti v gospodarstvu kot zavreči.

 

Od obveznosti h konkurenčnosti Poslovni učinek krožne rešitve se ne pokaže vedno samo v novih prihodkih. Lahko pomeni manjšo porabo materiala in energije, manj prevozov, daljšo življenjsko dobo izdelka, manjšo odvisnost od dobavnih verig ter večjo odpornost podjetja. Kot je opozorila Mojca Markizeti iz Understory, podjetja teh učinkov pogosto sploh ne vključijo v svoje investicijske izračune. Za podjetja je ključen premik od vprašanja »Kaj bomo naredili z odpadkom?« k vprašanjem: Kje izgubljamo material, energijo ali čas? Kaj danes plačujemo kot strošek, pa bi lahko postalo vir? Kaj kupujemo na novo, čeprav bi lahko obstoječe ponovno uporabili ali obnovili? Idej je po njenih izkušnjah dovolj, večji izziv je njihova hitra implementacija. Krožnost bo postala del običajne poslovne logike takrat, ko bo podjetjem prinašala večjo produktivnost, odpornost in konkurenčnost.   Ko je lažje ostati odpadek

Pomembna sistemska ovira ostaja regulativa. Antonija Božič Cerar, direktorica Službe za varstvo okolja pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) je v pripravi na okroglo mizo, na kateri sicer na koncu ni mogla sodelovati, opozorila na regulatorni paradoks: Instituta end-of-waste oziroma prenehanja statusa odpadka in stranskega proizvoda naj bi omogočala, da material ponovno postane surovina. Če so postopki nejasni, dolgotrajni ali pravno negotovi pa je za podjetje predvidljiveje, da material še naprej obravnava kot odpadek.

Naloga sistema je zato omogočiti, da lahko takšna surovina zakonito, varno in ekonomsko upravičeno pride v nov proizvodni proces. »Odpadki so samo surovine na nepravem mestu«, dodaja Cerarjeva.

Pri nas in v tujini sicer že obstajajo številne platforme, ki naj bi podjetjem olajšale izmenjavo surovin, a te še ne prinesejo industrijske simbioze, je povedala Tina Pezdirc Nograšek z RRA LUR. »Najprej je treba povezati podjetja, institucije in strokovnjake, vzpostaviti zaupanje ter razumeti konkretne materialne tokove. Šele potem lahko podatkovna infrastruktura, v kateri je znano, za kateri material gre, kakšna je njegova sestava, kakovost, količina in kako stabilna je njegova dobava, dobi pravo poslovno vrednost«. Jure Naglič iz Ekstere temu pritrjuje na podlagi lastnih izkušenj: »Konkretne rešitve, je prepričan, zaživijo takrat, ko podjetja, razvojni partnerji in tehnologija skupaj poiščejo način, kako odpadni material ponovno spremeniti v uporaben vir«.

Krožnost se začne pred odpadkom

Jože Gregorič iz JP VOKA SNAGA je na okrogli mizi poudaril, da ločeno zbiranje samo po sebi še ne zapre kroga, če za zbrani material ni naslednjega koraka. Krožnost se začne bistveno prej – pri zasnovi izdelka, njegovi popravljivosti, možnosti ponovne uporabe ter izbiri in kombiniranju materialov. Takšen pristop je posebej pomemben pri kompleksnih tokovih, kot sta tekstil ali mešana embalaža, kjer lahko že sama zasnova izdelka bistveno določi možnosti njegove poznejše ponovne uporabe ali recikliranja.

David Dremelj iz LPP Fashion je opozoril še na trg in potrošnjo. Znamke skupine LPP, med katerimi sta Reserved in Mohito, povečujejo delež izdelkov iz materialov z manjšim okoljskim vplivom in razvijajo modele ponovne uporabe, vendar se modna industrija še vedno odziva na veliko povpraševanje po hitro menjajoči se ponudbi. Brez sprememb potrošniških navad in širših spodbud bo zato količine tekstila na trgu težko bistveno zmanjšati.

Krožnost, ki že deluje v praksi

Da krožne rešitve niso več samo koncept, kažejo konkretni primeri podjetij in organizacij, predstavljeni na dogodku:

  • Gorenje gospodinjski aparati je v pilotnem projektu obnovilo 1.954 elektronskih vezij za pomivalne stroje brez zaznanih težav s kakovostjo; razvijajo tudi zaprte materialne zanke za plastiko in obnovo komponent.
  • Tehnologija podjetja Robust lahko pri določenih odpadnih tokovih zmanjša njihov volumen do 80 odstotkov, s tem pa število potrebnih prevozov, logistične stroške in emisije. V demo centru lahko podjetja svoje materiale tudi preizkusijo pred odločitvijo za investicijo.
  • Telprom v okviru celovitega vzdrževanja IT-sistemov podjetjem pomaga podaljševati življenjsko dobo IT opreme in jo usmerjati v ponovno uporabo.
  • PAPLAB (JP VOKA Snaga) iz biomase invazivnih tujerodnih rastlin in ostalih materialov v mojstrski delavnici za ročno  izdelavo papirja izdeluje ličen papir in druge izdelke.
  • Destilator iz odpadnih cerad, tekstila in kavbojk izdeluje vse od čevljev do etuijev, v sodelovanju s PAPLABom pa so izdelali tudi papir iz jeansa.
  • Smetumet stavi na odnose zaupanja s podjetji, odpadne in presežne materiale pa spreminjajo v nahrbtnike in druge uporabne izdelke, ki jih isto podjetje pogosto odkupi za poslovna darila.
  • Zavod KNOF podaljšuje življenjsko dobo izdelkov s ponovno uporabo, popravili, obnovo in preoblikovanjem ter razvija nove izdelke, tudi estetske izolativne plošče iz odpadnega tekstila.

Dogodek je potekal v okviru projekta Clear Cities, ki ga sofinancira Evropska unija v okviru programa Interreg Europe. Uvodoma so si udeleženci ogledali tudi RCERO Ljubljana, kjer so se neposredno seznanili s procesi ravnanja z odpadki in možnostmi njihovega vračanja v snovne tokove.

 

       Ljubljana, 1. september 2026