Na pobudo Franja Modrijana je Občina Borovnica ob 100 letnici njegove postavitve naročila obnovo spomenika padlim prebivalcem takratne občine Borovnica v 1. svetovni vojni. Prenova je bila izvedena v drugi polovici letošnjega oktobra.
Gre za sicer s tehničnega in finančnega vidika nezahtevno obnovo, ki pa ima večji simbolni pomen.
V splošnem zgodovinskem spominu je kljub velikemu številu slovenskih fantov in mož, ki so padli ali utrpeli trajne posledice, spomin na 1. svetovno vojno v senci spomina na 2. svetovno vojno. Okoli 90 % od 35.000 - 40.000 vojakov slovenske narodnosti je padlo na vzhodni oz. Galicijski fronti, med 2.000 in 3.000 pa na Soški fronti.
Vse premalo se zavedamo trpljenja, ki ga je 1. svetovna vojna povzročila prebivalstvu slovenskih dežel v takratni Avstro-Ogrski monarhiji, saj je na ozemlju današnje Slovenije potekala Soška fronta, ki je s svojim zaledjem, segajočim vse do Ljubljane, večino prebivalstva neposredno soočila z vojaškimi spopadi ali njihovimi neposrednimi posledicami: oskrbi bojišč podrejeni logistiki in oskrbi, oskrbi in prevozu ranjencev ter ob koncu vojne kaotičnemu umiku avstro-ogrske vojske in prodoru soldateske kraljevine Italije v osrčje Slovenije.
Prav tako se premalo zavedamo, da so veliko vlogo pri obrambi pred interesi Kraljevine Italije po priključitvi "vzhodnih ozemelj" na Soški fronti imeli vojaki slovenske narodnosti in da bi v primeru, da bi italijanski vojski uspelo prebiti fronto, verjetno še večji del slovenskih ozemelj po vojni pripadel Kraljevini Italiji.
