Urnik:
Ponedeljek in četrtek:
od 14.00 do 19.00
Torek in petek:
od 8.15 do 13.00
Ob sredah knjižnica ne posluje.
Knjižnica dr. Marje Boršnik Borovnica je organizacijska enota Cankarjeve knjižnice Vrhnika.
Zgodovina knjižnice
Začetki
V Borovnici je bralno društvo obstajalo že okoli leta 1870. Člani so bili zelo aktivni, imeli so celo svojo zastavo in pravila, ki so jih naslovili: Pravila mednarodnega bralnega društva v Borovnici. Organizirali so tudi prireditve in veselice.
Dr. Drago Lebez se spominja, da se je naša knjižnica sprva imenovala Knjižnica obrtnega društva. Začela naj bi delovati okoli leta 1920, imela je približno 2100 knjig. Nahajala se je v prostorih »stare pošte«. Na začetku je knjižnico vodil oče Tone Lebez, po njegovi smrti sta zanjo skrbela skupaj z mamo. Knjige so bile v istem prostoru kot trafika, vaščani so si jih lahko izposodili za 14 dni. Plačali so simbolično izposojnino, s katero so kupovali tudi nove knjige. Bralci so bili izredno disciplinirani. Ob začetku druge svetovne vojne se je mnogo knjig porazgubilo in uničilo, nekaj pa so jih skrili pod oder Mladinskega doma. Okoli 600 se jih je ohranilo in po drugi svetovni vojni se je ponovno organiziralo delovanje knjižnice.
Obdobje po drugi svetovni vojni
Ljudsko knjižnico so slavnostno odprli 27. januarja 1946. Podano je bilo tudi poročilo o razvoju in pomenu naše knjižnice. Ob otvoritvi je knjižnica imela 1141 knjig oz. 845 naslovov. Helena Košuta je v Šolsko kroniko leta 1947 napisala: »Od otvoritve do konca meseca julija 1947 je število knjig naraslo za 225 knjig, od katerih je bilo nekaj darovanih, druge pa pridobljene po nakupu, za kar se je doslej izdalo 3200 din… Povprečno število čitateljev je le 50. Slab obisk knjižnice gre predvsem na račun tega, ker nimamo za knjižnico lastnih prostorov. Zvečer, ko bi ljudje najlažje posečali knjižnico, je prav ta soba stalno zasedena kot sejna soba društev in organizacij.«
V prvi polovici leta 1948 je v primerjavi z letom prej obisk narasel kar za 118 %, izposodili so za 96 % več knjig kot v letu 1947. Najraje so brali: Cankarjeve in Jurčičeve spise, dela Prežihovega Voranca, Juša Kozaka, Miška Kranjca, spise Julesa Verna in ostalo mladinsko literaturo. Knjižnico je v prvih povojnih letih vestno upravljal upokojeni učitelj Albin Smole, pomagala mu je Slavka Makovec Lenarčič. Zanimanje za dobro in sodobno čtivo je dvigoval z razstavami knjig in predavanji, uredil je kartoteke. Njegovo vzorno in požrtvovalno delo je obrodilo sadove. Zaloga je v letu 1950 štela že blizu 2500 knjig, članov je bilo 456 (član knjižnice je bil vsak peti prebivalec).
Leta 1950 si je knjižnica priborila prvo mesto v okraju Ljubljana okolica, dosegla je »republiški značaj kot najboljša vaška knjižnica v Sloveniji«. Na 2. kongresu Ljudske prosvete Slovenije je prejela pohvalo in denarno nagrado. Zaloga je leta 1952 štela 3130 knjig, članov je bilo 630. Knjižnica je v tem letu dobila značaj okrajne knjižnice.
Po smrti Albina Smoleta konec leta 1955 sta v knjižnici delali Helena Hrovatin in Olga Komel. V povojnih letih je delovala v prostorih današnjega TVD Partizan.
Aprila 1963 je delo v knjižnici prevzel upokojeni vlakovni odpravnik Anton Štrumbelj. Knjige je najprej izposojal še po pultnem sistemu. Zavzeto se je lotil preurejanja, naredil je kataloge, knjige začel razvrščati po udk sistemu in jih postavil v prost pristop.
V zgradbo, kjer se nahaja danes, se je knjižnica preselila okoli leta 1965, sedem let kasneje se je priključila vrhniški knjižnici.
Po osamosvojitvi
14. 11. 1996 je Občinski svet Občine Borovnica sprejel sklep o ustanovitvi javnega zavoda Knjižnica dr. Marje Boršnik Borovnica. Leto kasneje je knjižnica začela računalniško obdelovati novo gradivo, več let pa se je vnašala stara zaloga. Leta 2004 je ponovno postala organizacijska enota Cankarjeve knjižnice Vrhnika, saj ni izpolnjevala pogojev za samostojno knjižnico. Računalniško izposojo je uvedla januarja 2005.
Danes ima knjižnica 150 m2 prostora in blizu 25.000 enot gradiva. V zadnjih letih se zaposleni trudijo, da je knjižnica informacijsko, izobraževalno, družabno in kulturno središče kraja, zato velik poudarek dajejo tudi drugim oblikam sodelovanja z občani, društvi, zavodi in tudi ustanovami izven občine. Aktivno sodeluje v sistemu Cobiss, zbira domoznansko gradivo, obiskovalci pa imajo na voljo vrsto storitev in dejavnosti.
