Jamarski klub Borovnica

Predstavitev

Za začetek jamarske dejavnosti v Borovnici štejemo 23. junij 1968, ko je bila raziskana, izmerjena in geodetsko izrisana Golobja jama nad Brezovico pri Borovnici. Borovniški jamarji smo sprva delovali kot sekcija Jamarskega društva Železničar iz Ljubljane, nekaj let kasneje pa kot sekcija pri Planinskem društvu Borovnica. Leta 1982 smo ustanovili samostojen Jamarski klub Borovnica.

Sprva je bila naša raziskovalna vnema usmerjena na jame in brezna v okolici Borovnice, na Planini, Krimčku in planoti Menišija. Trojica naših jamarjev še danes vztraja na tem terenu ob iskanju jam med ponori Planinskega polja in izviri Bistre, kjer so dosegli res lepe uspehe. Odprli so dostop do izredno lepe, več kot kilometer dolge jame TauTona I in nekaj krajše TauTone II na Lanskem vrhu pri Planinskem polju, 80 m globoke in približno 100 m dolge jame nad izviri Bistre.

V celotnem obdobju smo raziskali številne jame in brezna (samo na planoti Menišija 186), mnogo novih rovov in povezav v že prej poznanih velikih jamah notranjskega in sežanskega Krasa: Najdena jama, Logarček, Planinska jama, Predjamski sistem, Karlovice, Zelške jame, Postojnski sistem, Mačkovica, Kačna jama pri Divači, Ljubljanska jama v Kamniških Alpah, brezna na Snežniku, v Julijskih Alpah… Na odpravah smo raziskovali ogromne ukrajinske jame (Ozernaja, Optimičeskaja – preko 280 km rovov). V zadnjih letih redno zahajamo v Črno goro, kjer je neraziskanih jam pravo izobilje.

Med letoma 2001 in 2003 je član Jamarskega kluba Borovnica Tone Palčič ob finančni pomoči Jamarske zveze Slovenije organiziral in vodil raziskave izbranih najboljših slovenskih jamarjev v najgloblje slovensko brezno Čehi II, katerega vhod je na Rombonskih podih v kaninskem masivu nad Bovcem oz. dolino Trente. Do globine 1370 m so jo v začetku devetdesetih let raziskali italijanski jamarji, mi pa smo našli prehod v globlje dele in dosegli globino 1502 m ob 5291 m dolžine, kjer se jama za suhozemne jamarje zaključi z jezercem oz. sifonom (nadaljuje se v potopljen rov). Jama danes zaseda 6. mesto na evropski oz. 10. na svetovni globinski lestvici. Članica borovniških jamarjev Ana Makovec je pri raziskavah v tem breznu dosegla globino 1370 m in se uvrstila na drugo mesto po doseženi globini za ženske v svetovnem merilu.
Jame delimo v vertikalne in horizontalne. Za obisk vertikalnih jam (brezen) je nujno poznavanje tehnik spuščanja in vzpenjanja po vrvi, uporaba posebne opreme, izdelava varovalnih sidrišč itd. V nasprotnem primeru je obiskovanje brezen življenjsko nevarno. V borovniški zakraseli okolici prevladujejo brezna in njihov obisk neukim odločno odsvetujemo. Trenutno najgloblje znano in raziskano brezno v borovniški okolici je Brezno pri Rjavem kamnu na Ciganski ravni na planoti Menišija, morfološko je zaporedje treh vertikalnih odsekov s skupno globino 137 m.

Horizontalne, lažje dostopne jame v okolici Borovnice, so:

• Golobja jama nad Brezovico je 125 m dolga, globoka 20 m, raziskana 23. junija 1968. Vhod v jamo je luknja v poraslem pobočju – premera en meter. Za vhodom leži nekaj podornih blokov, vhodna dvorana se razširi in prevesi v spolzko strmino. Na njenem dnu se je potrebno splaziti skozi ozek prehod v naslednjo stopnjo, bogato okrašeno s kapniki. Na dnu nas pričaka manjše jezerce z značilnim belim kapnikom. Voda iz jezerca skozi razpoko odteka v neznano.
• Jama Pod ta visoko škalo leži v območju Šumnika, splet rovov meri 73 m, rovi se vzpenjajo 14 m nad točko vhoda.
• Jama na Gredi je dolga 30 m, globina +8 m.
• Ihrovica oz. Vihrovica v Šumniku je spodmol kot ostanek zrušene jame. Med obema vojnama je bila menda arheološko sondirana, rezultati pa naj bi potrjevali, da je paleo- oz. neolitska postaja naših prednikov. Izravnana tla pod mogočno previsno steno so kot nekakšen balkon nad strmo grapo Šumnika – izredna razgledna točka.
• Bruhalnik, poimenovan tudi Ilovna jama, leži v soteski Pekel malo naprej od vrha Hudičevega zoba po spodnji stezi. Dolga je 33 m in globoka 20 m. Jama se sifonsko nadaljuje še 28 m in dodatnih 8 m v globino. Ta del je raziskal jamski potapljač. Ob visokih vodah oz. ob taljenju snega se voda v jami dvigne za 20 m, se preliva skozi vhod in izpod previsne stene v ogromnem več kot 50 metrov visokem slapu pada v strugo soteske Pekel. Jama je zelo blatna, ker visoke vode na tleh in stropu odlagajo mulj. Ta občasni izjemni naravni pojav na žalost še ni zabeležen na nobeni fotografiji, v vsej zgodovini delovanja smo ga občudovali le dva- ali trikrat, nanj nas opozori mogočno bobnenje (vode) nad drugim slapom.
• Jelenska jama nad Jelenovim oz. Dolinskim mostom je dolga 40 m in je registrirana v Jamskem katastru DZRJ Slovenije že davnega 3. junija 1926. /Društvo za raziskovanje jam Slovenije je predhodnik današnje Jamarske zveze Slovenije (JZS)/. Izoblikovana je v dolomitni kamnini. V desnem jamskem rovu iz razpoke v steni izvira stalen, kristalno čist potoček, teče po tleh vhodne dvorane proti izhodu, tu pa se preliva v strmino pod jamo proti Jelenovem oz. Dolinskem mostu. Voda je nasičena z minerali, v strmini, preko katere se preliva v dolino, odlaga plasti lehnjaka. Iz Jelenske jame izvira kapnik, ki že desetletja »krasi« Kosovo kapelico sredi Borovnice. Pred desetletji so ljudje jamsko sigo uporabljali kot okraske (rezane, brušene), danes pa nam je prešlo v zavest, da so kapniki najlepši tam, kjer nastajajo – v jamah.
• Lenarčičeva jama nad Lazami je dolga 30 m, globoka je 11 m.
• Mala jama za široko mlako ali Mala Krncova jama leži ob cesti Laze-Verd, dolga je 54 m, globoka 36 m in lepo zasigana. Vhod v jamo je trimetrska vertikalna stopnja, jama ni enostavno dostopna, je pa zelo lepo okrašena s sigovimi tvorbami.
• Velika jama za široko mlako ali Velika Krncova jama leži ob cesti Laze-Verd, dolga je 68 m, globoka 14 m. Ta jama je že zelo preoblikovana, po tleh ležijo s stropa odlomljeni skalni bloki. Nenavadno je, da je atmosfera v jami zelo hladna skozi vse leto.
• Jamovka pod Zavrhom je dolga 78 m in globoka 10 m.
• Hrencova jama na Pokojišču je dolga 20 m, globoka 14 m.
• Jama Jerinovec na Pokojišču je dolga 50 m in globoka 17 m.
• Košelevka leži blizu Pokojišča in je dolga 130 m, globoka 42 m.

Za dogovor o obisku posamezne jame se javite na zgoraj navedeni elektronski naslov. Če pa se želite usposobiti za raziskovanje težjih jam, se nam pridružite v Jamarskem klubu Borovnica.

Tone Palčič