Čeprav se morda zdi, da igrajo v državi pomembno vlogo le odločitve vlade, tudi lokalna samouprava bistveno vpliva na naša vsakdanja življenja. Ker mora biti zato njihovo delovanje odprto in vključujoče, so na inštitutu Danes je nov dan v sodelovanju z Organizacijo za participatorno družbo ter PIC – Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja pripravili raziskavo transparentnosti in odprtosti slovenskih občin. V njej so z 80 kazalniki ocenili vseh 212 slovenskih občin, pri čemer so pregledovali vsebine in podatke za leto 2020. Občina Borovnica se je pri tem uvrstila med prvo četrtino slovenskih občin oz. na 52. mesto.
Raziskava je zaobjela 5 vsebinskih sklopov, v katerih so z 80 indikatorji ocenjevali:
KAJ SO UGOTOVILI V RAZISKAVI?
Pridobljeni podatki so pokazali signifikantno korelacijo med številom doseženih točk in populacijo ter tudi med številom doseženih točk in višino proračuna. To pomeni, da so občine z večjim številom prebivalcev in višjim proračunom praviloma bolj odprte in transparentne ter obratno – manjše občine so v večini primerov manj transparentne in odprte. Pri tem predvidevamo, da je v manjših in bolj ruralnih občinah za razliko od urbanih središč spletno mesto manj prepoznan kanal obveščanja, nizko število točk pa je lahko tudi posledica nezadostnih kadrovskih kapacitet in finančnih sredstev. Upoštevaje ta dejstva 52. mesto, ki ga zaseda Občina Borovnica, ni slab rezultat, saj spadamo med manjše in kadrovsko slabše zasedena občine. Če se primerjamo s primerljivo velikimi občinami oz. občinami, ki imajo podoben proračun, smo nekje v »zlati sredini«. Seveda pa to ni razlog za »spanje na lovorikah«, temveč spodbuda, da se glede transparentnosti še izboljšamo in povzpnemo vsaj med prvih dvajset občin v državi oz. med najboljše, ki imajo primerljivo število prebivalcev in proračun.
Zaključki sicer kažejo zaskrbljujočo sliko. Večina občin pri odpiranju svojega delovanja ni proaktivna, temveč zgolj sledi zastarelim praksam in nizkim zakonskim standardom. Tudi kadar so podatki na spletnih mestih objavljeni, so pogosto skriti v zapletene labirinte hiperpovezav ali pa na voljo le v več sto strani dolgih in zapletenih dokumentih. Kar 95 % občin pri pregledu vsebin ni doseglo niti polovice od 100 možnih točk, tudi najvišje ocenjena občina pa je dosegla le 67,2 točke. Občine tako v veliki meri ne omogočajo ustrezne participacije ali informiranja občank in občanov.
V povprečju so slovenske občine v pričujoči raziskavi odprtosti in transparentnosti njihovega delovanja dosegle 34,9 od 100 točk (Občina Borovnica 39,5 točk). To pomeni, da je povprečna občina dosegla le tretjino vseh kazalnikov, tudi najbolje uvrščena občina pa je dosegla le približno dve tretjini točk. Iz tega lahko sklepamo, da imajo prav vse slovenske občine v odnosu do občank in občanov še precej možnosti za izboljšanje svojega delovanja. Najbolje se je sicer odrezala Mestna občina Ljubljana, ki je dosegla 69,2 točke, najslabše pa Občina Velika Polana, ki je dosegla zgolj 13,5 točke.
PRIPOROČILA ZA OBČINO BOROVNICA ZA IZBOLJŠANJE TRANSPARENTNOSTI POSLOVANJA?
Glede na rezultate, ki jih je v raziskavi dosegla Občina Borovnica, so podali pet predlogov, ki jih lahko upošteva za bolj odprto in transparentno delovanje.
Podatke, objavljene v skeniranih datotekah PDF, je težje najti in analizirati.
Na ta način lahko občina dostop do vsebin zagotovi tudi osebam z oviranostmi.
Delovna telesa so sestavni deli lokalne samouprave in pogosto močno vplivajo na odločitve, ki jih svetniki sprejemajo na sejah občinskega sveta.
Občine z izjavo, ki so jo dolžne objaviti po zakonu, pojasnijo, katere vsebine niso dostopne osebam z oviranostmi, razloge za takšno nedostopnost ter navedbe nadomestnih možnosti dostopa.
Participativni proračun je eden najbolj naprednih mehanizmov vključevanja občanov v odločanje o porabi javnih sredstev, hkrati pa bistveno dviguje nivo njihove aktivacije.
Podrobneje si lahko rezultate raziskave ogledate na spletni strani: Lestvica transparentnosti (danesjenovdan.si)
