Koalicija za trajnostno prometno politiko je v sodelovanju z Občino Borovnica in Tehniškim muzejem Slovenije, v okviru Evropskega tedna mobilnosti 2021 in evropskega leta železnic, v petek, 17. 9. 2021, v prostorih Tehniškega muzeja Slovenije, v Bistri, pri Vrhniki, organizirala posvet »Vlak in kolo v letu železnic«. Posveta so se poleg organizatorjev in predstavnika slovenskih železnic udeležili predvsem predstavniki turističnih organizacij z različnih koncev Slovenije ter kolesarski aktivisti, ki si prizadevajo za boljše storitve za kolesarje v slovenskem železniškem potniškem prometu.
Ključne ugotovitve posveta:
POTEK POSVETA
Uvodoma sta udeležence pozdravila in jim zaželela uspešen posvet direktorica TMS mag. Barbara Juršič in župan Občine Borovnica Bojan Čebela. Direktorica TMS je izpostavila pomen sodelovanja z Občino Borovnica pri urejanju nujno potrebne obvozne ceste mimo TMS ter sodelovanja s SŽ Potniški promet in Občino Borovnica pri razvoju produktov, pri katerih bo TMS v Bistri mogoče obiskati v kombinaciji prevoza z vlakom do Borovnice ter bodisi izposoje koles ali organiziranega avtobusnega prevoza. Borovniški župan je predstavil pomen železnice za razvoj Borovnice nekoč in danes ter izpostavil vedno boljše sodelovanje s SŽ, tako pri urejanju težav, ki jih povzroča železniški promet skozi občino, kot tudi pri boljših ter tudi kolesarskim turistom prijaznih železniških povezavah kraja.
Andrej Klemenc, ki je na Občini Borovnica zadolžen za razvoj in razvojne projekte, po drugi strani pa v imenu slovenske in ljubljanske kolesarske mreže s SŽ sodeluje pri izboljšanju storitev za kolesarje na železnicah, je predstavil relevantne cilje Celovite prometne strategije Občine Borovnica ter že izvedene dejavnosti, med katerimi je izpostavil izgradnjo P+R in B+R parkirišča pri železniški postaji s kohezijskimi sredstvi EU in RS ter, ob podpori iz istega finančnega vira, predvidoma prihodnje leto izvedeno izgradnjo kolesarske povezave med železniško postajo v Borovnici in gasilskim domom na Bregu pri Borovnici, pri kateri bo rekonstruiran tudi pripadajoči del regionalne ceste. Predstavil je tudi potenciale za razvoj kolesarskega turizma v občini v navezavi na prevoz z vlakom.
Primož Kokalj je, kot predstavnik SŽ Potniški promet, predstavil predvidene ključne posodobitve slovenskega železniškega omrežja in nakup novih vlakovnih garnitur, kar je že prispevalo k občutnemu izboljšanju možnosti za prevoz koles na slovenskih vlakih in bo v naslednjih dveh letih pripeljalo do tega, da bo na večino vlakov SŽ Potniški promet mogoče vkrcati 10 koles ter k izgradnji sodobnih pokritih kolesarnic pri obsežni prenovi železniških postaj. Do konca leta se bo 16 novim garnituram potniških vlakov Stadler Kiss in Flirt pridružilo še 10 novih dvopodnih vlakovnih garnitur. Vsi novi potniški vlaki so zelo prostorni, omogočajo sodoben informacijski sistem, imajo vtičnice za polnjenje elektronskih naprav, WI-FI in, kar je zelo pomembno, so prilagojeni za prevoz gibalno oviranih oseb (od velikih vstopnih vrat, izvlečne stopnice za lažji vstop oz. izstop ter s prilagojenimi toaletnimi prostori) in koles. Od skupno 52 novih garnitur, ki naj bi jih do konca leta 2023 vozilo po naših tirih, pa jih bo nekaj vozilo tudi na novih regionalnih povezavah z Avstrijo, Italijo in Hrvaško.
Uspešen dosedanji razvoj trajnostnega turizma v Mariboru in ob Dravi ter smele načrte za prihodnost je predstavila vodja sektorja razvoja turizma na Regionalni razvojni agenciji Podravje – Maribor Karmen Razlag. Predstavila in poudarila je vedno večji obseg prenovljene in nove kolesarske infrastrukture na Dravski kolesarski poti, pomen sodelovanja tako z lokalnimi deležniki, kot s partnerji iz Avstrije in Hrvaške ter želje po več in še boljših možnostih za kombiniranje prevozov z vlakom in kolesom, ne le med Mariborom in Prevaljami oz. državno mejo, temveč tudi med Ljubljano in ostalimi kraji in Mariborom.
Med odmorom so si udeleženci lahko s pomočjo posebnega kolesa sami pripravili slasten borovničev smuti, se seznanili s projektom ponovne uporabe odsluženih in zavrženih predmetov »DEPO -Staro za noro« JP KPV in z najnovejšo pridobitvijo vrhniške komunale za trajnostno izvajanje storitev – električnim triciklom, namenjenim čiščenju površin za kolesarje in pešce ter vzdrževanju javne razsvetljave. V dar so dobili »odslužene« oz. pred odpadom rešene keramične »šalce«.
Odmoru je sledila »Zoom« predstavitev Petra Zajca, ki je za razvoj kolesarstva in kolesarskih produktov in storitev ne Koroškem pristojen na RRA Koroška. Izpostavil je razvoj kolesarske povezave med Mislinjo in Dravogradom, za katero vsem, ki poznajo koroški dialekt, že ime Štrekna pove, da poteka po trasi opuščene železniške proge. Povezava se bo ob izdatni pomoči evropskih sredstev v prihodnjih dveh letih nadaljevala vse do Velenja in bo potekala tudi po mostovih in skozi tunele skozi razvpito »Hudo luknjo«. Da bi kolesarski turisti z enega konca povezave na drug prišli hitreje oz. brez poganjanja pedal, pa so že sedaj zagotovili možnost prevoza potnikov in koles med Mislinjo in Dravogradom z avtobusi.
Da imajo različne vrste kolesarjev različne prioritete in pričakovanja glede železniških storitev in da torej ne gre za uniformno skupino »kolesarjev«, je v predstavitvi svojih bogatih izkušenj s kolesarskimi potovanji po domovini in tujini, na katerih si je pogosto pomagala s prevozom z vlaki, opozorila Irena Hlede. Z bogatim slikovnim gradivom je tako zelo plastično predstavila najboljše prakse v tujini in nekaj sicer še preveč redkih dobrih praks pri nas, predvsem pa opozorila na resne težave, s katerimi se soočajo kolesarski popotniki in turisti, ko uporabijo železniški prevoz pri nas. Čeprav se tudi pri novih postajah ob osrednjih progah pojavljajo težave s premajhnimi ali nedelujočimi dvigali, neustreznim vodenjem kolesarjev do peronov ter neobveščanjem glede tega, v katerem delu vlakovne garniture se nahaja »oddelek« za kolesa, pa se kolesarji s hudimi težavami, kot so višinske razlike med podom vlaka in peronom, ozka vrata in preozki peroni, srečujejo predvsem na domačih regionalnih in lokalnih progah.
Direktor Turizma Bohinj Klemen Langus je udeležencem na kratko predstavil pobudo »Alpski biseri« v okviru organizacije za varovanje Alp CIPRA in njeno zgodovino, predvsem pa dosežke na področju trajnostne mobilnosti pri razvoju turizma na območju Bohinja ter širše na območju Julijskih Alp: kolesarsko povezavo med mostom čez Savo Bohinjko pred Bohinjsko Bistrico in Bohinjskim jezerom, uvedbo turistom prilagojenega javnega prevoza v občini, kolesarjem prilagojen »kopalni vlak« iz Nove Gorice, prepoved parkiranja ob samem jezeru in ureditev novih parkirišč itd. Izpostavil je, da se tako turistične organizacije kot ponudniki turističnih storitev premalo ukvarjajo z vprašanjem mobilnosti. Tako z vidika možnosti, da njihovi gostje na destinacijo pridejo v vlaki, avtobusi. kolesi ter kombinacijami enega ali vseh treh prevoznih načinov kot tudi s tem kako na sami destinaciji priti do turističnih znamenitosti ter gostinske in ostale ponudbe. Končal je s predstavitvijo pobude za celovit somodalni in intermodalni ter mednarodno integriran prometni sistem na območju Julijskih Alp, katerega hrbtenico predstavljata obe železniški progi (Bohinjska in po Kanalski dolini).
To je kot iztočnico vzel Matjaž Marušič, dolgoletni borec za temeljito obnovo Bohinjsko-goriške železnice in eden od pobudnikov konzorcija, ki se je oblikoval z namenom, da na osnovi obnove te proge in izboljšanja storitev prevoza potnikov na njej omogoči tako razvoj čim bolj trajnostnega turizma, kot tudi boljše storitve javnega prevoza za lokalno prebivalstvo. Opozoril je, da ima epidemije COVID-19 negativen vpliv na prevoz potnikov po železnici, vendar pa bodo dolgoročno prizadevanja EU za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov in onesnaževal zunanjega zraka na eni strani ter sredstva, ki jih EU namenja za posodobitev železnic, povečala pomen in obseg železniškega potniškega prometa že do leta 2030. Konzorcij je v zadnjem času dobil nov zagon po tem, ko je Mestna občina Nova Gorica spoznala, da je razvoj turizma vse preveč odvisen od igralništva, ki ga je epidemija COVID-19 močno prizadela, zato se sedaj usmerja v razvoj športno-rekreacijskega in »zelenega« turizma, ki oba zahtevata boljše in bolj integrirane storitve tako za kolesarjenje kot za prevoz z javnim potniškim prometom. Na celotnem vhodnem in JV delu Julijskih Alp pa to ne bo mogoče brez hitre in temeljite obnove obstoječe proge ter postaj in postajališč ob njej, vključno s prostori za parkiranje avtomobilov in koles ter možnostmi izposoje (električnih) koles.
