Poslovil se je častni občan Občine Borovnica, Frančišek Marjan Drašler, ki smo ga občani bolj kot po imenu in priimku poznali po njegovem vzdevku »Žogr«. Bil je prostovoljec v pravem pomenu besede, vedno na razpolago, zanesljiv, mož beseda, skromen in preprost, vedno pripravljen pomagati vsakomur. Še posebej če je šlo, dobesedno, za streho nad glavo. Zato je bil leta 2017 prejemnik najvišjega občinskega priznanja, postal je častni občan Občine Borovnica. Zasluženo, ob stoječih ovacijah celotne dvorane, s solznimi očmi, je na svoj 80. rojstni dan priznanje sprejel iz rok župana, in ob tem vidno ginjen dejal: »Rad bi se najlepše zahvalil predvsem predlagateljem tega priznanja, kakor tudi županu, občinskemu svetu, ki je to potrdil in priznal, da je bilo moje delo dobro tudi za celotno občino v preteklosti, če mi bo pa zdravje še služilo, se bomo pa še videli«. Večni prostovoljec!
Rojen je bil leta 1937 na Dolu pri Borovnici. Svojo poklicno pot je posvetil delu z lesom, službeno v tovarni Liko, v prostem času pa je opravljal mizarske in tesarske storitve za številne občane. Pogled na marsikatero borovniško streho bo še dolgo obudil spomin tudi na njenega izdelovalca. Svoje poklicno znanje pa je nesebično razdajal tudi v dobro številnih borovniških društev in krajanov. Pri vsaki organizaciji prireditve je bilo potrebno tudi delo prostovoljcev, ki so imeli znanje, predvsem pa voljo in željo pomagati pri projektih skupnosti. Za njegovo neprecenljivo pomoč in trud se mu na tem mestu še enkrat lepo zahvaljujemo.
Svoj prosti čas pa je poleg dela dobrovoljno posvečal tudi številnim družbenim vlogam. Predsednik sveta Krajevne skupnosti Borovnica je postal konec leta 1990. Že naslednje leto je po svoji funkciji postal tudi vodja obrambnih priprav in nosil veliko odgovornost za organizacijo in delovanje krajevne skupnosti v osamosvojitveni vojni. Borovnica je bila ogrožena zaradi bližine Ljubljane oziroma možnega napada JLA na naše glavno mesto, po drugi strani pa tudi zaradi možnosti vojaške akcije JLA za ponovno zavzetje skladišča Podstrmec. Največjo nevarnost za prebivalce takrat pa so predstavljali transporti iz skladišča skozi Borovnico.
Po ustanovitvi Občine Borovnica (1.1.1995) je bila Krajevna skupnost Borovnica ukinjena, s tem mu je prenehala funkcija predsednika. Svoje delo je nadaljeval kot izvoljeni član občinskega sveta. Aktivno je sodeloval v številnih društvih, kot predsednik ali le kot član, ali pa je bil kot zelo praktičen in delaven občan povabljen k prostovoljnemu delu. Bil je v vodstvu Turističnega društva, Društva upokojencev, Društva zveze borcev. Sodeloval je pri organizaciji številnih društvenih prireditev, vsakoletni prireditvi “Praznik borovnic”, pri spominskih slovesnostih ob 1. novembru, vzdrževanju in urejanju partizanskih grobišč. Bil je gasilec veteran, vedno pripravljen na vaje in tekmovanje in vedno v dobri kondiciji. Tudi za šport je našel čas, rad je imel predvsem nogomet, kot prostovoljec pa je opravil neprecenljivo delo pri obnovi TVD Partizan.
Žogrovo predanost lepo ponazorijo verzi našega pesnika, Antona Aškerca, s katerimi se poslavljamo od njega:
Čaša tvoja je – življenje tvoje.
Vlivaj vanjo vsak dan dela dobra,
Dela slavna za rojake svoje,
Za rojake in za domovino.
