V petek, 31. 7., je med 19.00 in 21.00 uro Košutov vrt zaživel v literarnem duhu, ki pristaja veličini nekdanje stanovalke dr. Marje Boršnik, ki je otroštvo preživela na njem in v sosednji vili. Njena vnukinja dr. Eva Premk je na vrtu, ki je sedaj v lasti Občine Borovnica, kot projektni vodja na založbi Beletrina, v organizaciji HUD Karel Barjanski in Knjižnice dr. Marje Boršnik, gostila umetnostnega zgodovinarja, publicista in pisatelja dr. Noaha Charneya. Simpatični Američan je v pogovoru najprej priznal , da ga je evropski način življenja privlačil že od mladih nog in da so naključja hotela, da je na “lovu za žena”, kot se je izrazil, končal v Sloveniji.
Jezika, ki ga dobro razume, govori pa z ameriško sproščenostjo , pri kateri je najbolj pomembno, da se sporočilo razume, čeprav je bilo povedano nerodno, v dialektu in s slovničnimi napakami, se je priučil ob tašči. Ta ga je posvetila tudi v nekatere skrivnosti slovenskih vsakodnevnih običajev, ki za tujca niso tako samoumevni in normalni, kot se zdijo nam. Posvetila ga je tudi s skrivnost nabiranja in priprave gob, ne pa tudi v preneseni pomen besedne zveze “iti po gobe”.
V sproščenem in šaljivem pogovoru, kjer se je zaradi simpatične jezikovne nerodnosti in neobičajnosti prišlo do precej smeha, smo poleg tega, kaj je Noaha pripeljalo v Slovenijo in ga v njej tudi zadržalo, kaj se mu pri nas zdi najbolje poleg tega, da smo zanj itak “najboljša država za živet na svet” izvedeli tudi kako je po naključju odkril veličino arhitekta Jožeta Plečnika, in dobil štipendijo, da se je lahko resno posvetil raziskavi njegovega življenja in dela in o tem napisal doktorat, kako se trudi, da bi tujcem preko objav v svetovno znanih časopisih in revijah tudi s knjigami tujcem razkril najbolj skrite in tudi s strani večine nas nepoznane lepote in zanimivosti naše dežele, prav tako pa tudi to, da se je specializiral za odkrivanje ponaredkov in kriminaliteto v svetu umetnosti.
Zanimajo ga “vaški posebneži” in tiste lokalne kulinarične specialitete, ki jih že v sosednji vasi ne poznajo oz. jih pripravljajo drugače in če zavoha eno ali drugo, mu ni noben napor odveč, da pride do nove zanimive zgodbe ali kuharskega recepta.
Ko smo mu pojasnili, kje lahko v naši občini najde Plečnikov spomenik NOB, za katerega je že slišal, ni pa ga še videl in ko je izvedel kako je zgodovina naše železnice tesno povezana s tisto v njegovi domovini, pa tudi ameriškimi bombniki v drugi svetovni vojni in ko je od župana izvedel, da se v naših gozdovih skrivajo bogati gobarski zakladi, je obljubil, da bo zagotovo še prišel.
