Vabljeni, da se nam v soboto, 25. 9. 2021, ob 9.30, pridružite na Molkovem trgu v Borovnici, od koder bomo po barjanskih poteh in kolovozih odkolesarili v Tehniški muzej Slovenije, kjer si bomo pod strokovnim vodstvom ogledali prometno zbirko, potem pa odkolesarili nazaj v Borovnico, kamor bomo prispeli okoli 13.00. Mogoč bo tudi ogled Menihovega zeliščne vrta. Na poti bomo izvedeli tudi nekaj osnovnih informacij o Ljubljanskem barju, Borovniškem vršaju in nasadih borovnic. Pogoj za vstop v muzej je izpolnjevanje PCT pogojev (velja za starejše od 15. let), za kar je potrebno imeti s seboj ustrezna dokazila.
Organizator izleta je HUD Karel Barjanski. Vodeni ogled prometne zbirke TMS je brezplačen, prav tako pa je brezplačna tudi organizacija izleta in kolesarsko vodstvo do TMS in nazaj. Prijave do 23. 9. 2021 sprejemamo na andrej.klemenc@borovnica.si. V kolikor poleg sebe prijavljate tudi druge, je potrebno ob prijavi navesti tudi njihova imena in starost.
Za vstop v TMS je potrebno izpolniti pogoj PCT. Otroci do 15. leta se lahko izleta udeležijo samo v spremstvu staršev ali skrbnikov, za vse udeležence do 18. leta pa je obvezna uporaba kolesarske čelade, ki jo priporočamo tudi ostalim. Vozilo se bo v skladu s cestno-prometnimi predpisi.
PROMETNA ZBIRKA TEHNIŠKEGA MUZEJA SLOVENIJE
Prometna zbirka med drugim vsebuje tudi zbirko koles, ki prikazuje razvoj kolesa od »tekalnega stroja« do sodobnih koles, zbirko limuzin maršala Tita, zbirko Tomosovih mopedov, zbirk o avtomobilov, ki so jih izdelovali v nekdanji Jugoslaviji (»stoenka«, »fičo«, »katrca«, »diana« itd.) in splošen prikaz razvoja motorizacije oz. avtomobilizacije Slovenije. Na dobrih 2300 m2 površine je razstavljenih več kot 50 avtomobilov, 50 motornih koles ter 40 koles. Prvi avtomobil je prišel v muzej leta 1953. Na razstavi o Naš dragi avto je prikazana več kot 100 letni zgodovini avtomobilizma na Slovenskem preko treh značilnih obdobij (do 1. svetovne vojne, med obema vojnama in od 2. svetovne vojne do osamosvojitve) Oris zgodovine prometa je predstavljen s tipičnimi primerki vozil in najbolj prepoznavnimi deli avtomobilov, kot so volan, kolo, maska hladilnika ipd. Ob sprehodu skozi razstavo obiskovalec spozna razvoj prometnih znakov in registrskih oznak ter značilno cestišče za posamezno obdobje. S pomočjo interpretativnih besedil, slikovnega in grafičnega gradiva smo želeli ponazoriti čas in okolje, v katerem so bila vozila v uporabi, hkrati pa smo se s prikazom Piccola kot starodobnika iz 70. let dotaknili tudi začetkov ene vse bolj priljubljenih ljubiteljskih dejavnosti pri nas.
KOLESARJENJE – TRAJNOSTEN, OKOLJU IN ZDRAVJU PRIJAZEN NAČIN PREVOZA
V Evropski uniji skoraj polovica vseh izpustov onesnaževal zraka in toplogrednih plinov iz prometa nastane pri potovanjih po različnih opravkih in za prostočasne dejavnosti. Tako smo se navadli, da gremo na izlete z avtom, da še pomislimo ne več, da obstajajo tudi druge možnosti, ki nam ponujajo drugačne izkušnje, doživljanje časa in socialne stike.
Kolo nam omogoča, da tako rekoč brez stroškov, izpustov onesnaževal zraka in toplogrednih plinov ter brez izgubljanja časa in živcev s čakanjem v zastojih in iskanjem parkirnega prostora spoznavamo bližnjo in daljno okolico , ob tem pa še skrbimo za zdravje in vzdržujemo kondicijo.
