Na današnji dan daljnega leta 1857 je čez mogočni Borovniški viadukt sopihala parna lokomotiva, ki je vlekla
prvi vlak, ki je na
eni, sicer večkrat prekinjeni
vožnji, prevozil celotno traso Južne železnice od Dunaja do Trst. Na vlaku, sta bila tudi glavni projektant proge (in tudi samega Borovniškega viadukta)
Carl Ritter von Ghegga in cesar
Franc Jožef I Habsburško-Lotarinški. Vlak se je ustavil tudi v Borovnici, kjer so prebivalci in graditelji proge navdušeno pozdravili oba omenjena, ki sta se tu ustavila, da bi občudovala n
ajvečji grajeni objekt na celotni progi in največji železniški viadukt v Evropi v tistem času. Od leta 2010 velja
27. 7. za
Praznik Občine Borovnica. Občina tradicionalno priredit proslavo s slavnostno podelitvijo občinskih priznanj. Letos zaradi vsem znanih razlogov občinske proslave ne bo, edini
nagrajenec pa je
Andrej Verbič, ki mu bo župan Bojan Čebela priznanje izročil na interni, za javnost zaprti prireditvi, v ožjem krogu nekaterih članov in folklorne sekcije KD Borovnica.
Priznanje si je Andrej Verbič zaslužil zaradi več desetletij dolgega uspešnega dela pri oživljanju, ohranjanju in širitvi folklornega izročila. Pri tem mu dejstvo, da se je iz nekdanje skupne občine izločila nova občina Borovnica ni predstavljalo ovire, temveč ga je nasprotno še podžgalo pri oživitvi folklornega izročila ne glede na občinske meje. Danes v Borovnici delujejo tri folklorne skupine in zasluga za to gre prav gotovo g. Verbiču. Njegovo delovanje ima tudi širši družbeni pomen, saj je poskrbel, da je veliko mladih poleg lepot ljudskih plesov odkrilo tudi pomembne življenjske vrednote, ki so oblikovale njihova mlada življenja in jih pospremile na poti v svet. Podrobnejšo obrazložitev priznanja si lahko ogledate v prilogi spodaj.
V zadnjem času se pojavljajo tudi ambicije, da bi tudi plesno in oblačilno dediščino ter predstavitvijo takratnih običajev oživili spomin na “zlato dobo” Južne železnice.
Gradnja viadukta in vzpostavitev železniškega prometa na progi Dunaj – Trst je namreč preoblikovala Borovnico v trško naselje in jo povezala s svetom., čemur je sledil gospodarski, socialni in kulturni razvoj. Proga je zaradi geo-političnih sprememb že po I. svetovni vojni izgubila svoj izjemen gospodarski pomen. Ob začetku II. svetovne vojne je osrednji del viadukta razstrelila umikajoča se vojska Kraljevine Jugoslavije. Italijanski okupator ga je v treh mesecih obnovil in pompozno proslavil ponovno vzpostavitev železniškega prometa. Po padcu fašističnega režima in kapitulaciji Italije v začetku septembra 1943, je ta železniška povezava imela izreden strateški pome za oskrbo nemške vojske v Italiji, zato je Borovniški viadukt postal tudi vse bolj pomembna tarča zavezniških bombardiranj, v katerih so bili kot nedolžne žrtve oz. “kolateralna škoda” ubiti tudi številni prebivalci Borovnice. Konec leta 1944 je bil viadukt po bombardiranju tako poškodovan, da ga nemški vojski ni več uspelo obnoviti. Po vojni je bila sprejeta odločitev o gradnji nove proge po obronkih Borovniške doline, ostanke viadukta so razstrelili, del materiala porabili za gradnjo stavb v Borovnici, večji del pa prepeljali v Beograd za utrjevanje bregov ob sotočju Save in Donave. Edini preostali steber, ki še danes priča o mogočni gradnji, je bil kasneje proglašen za kulturni spomenik občinskega pomena. Z gradnjo in razvojem pristanišča v Kopru je železniška povezava, ob kateri leži Borovnica, spet začela dobivati na pomenu, ki se je še okrepil z vstopom Slovenije v EU, saj je ta del 5. evropskega koridorja. Železnica pa je od časa izgradnje viadukta pa vse do danes za večino naših občanov ostala najhitrejši, najbolj udoben in najbolj konkurenčen potovalni način za pot na delo ali šolanje v Ljubljani.
Prav v teh dneh smo s strani Upravnega odbora LAS Barje z zaledjem dobili potrditev, da je bil projekt “Tematski park in spominska pot Borovniškega viadukta” s strani Skupščine LAS Barje z zaledjem izbran kot eden izmed tistih projektov, ki bodo upravičeni do sredstev za sofinanciranje iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Projekt vključuje ureditev tematskega parka z informacijskimi tablami, na katerih bo predstavljena zgodovina viadukta, ureditev spominske poti do JZ pete viadukta, ureditev razglednega platoja pri JZ peti viadukta, obnovo ograje in stopnic do stare postaje na Mkilavičevi ulici ter predstavitev Borovniškega viadukta preko dejavnosti učencev OŠ dr. Ivana Korošca, svetovnega spleta in aplikacij za pametne telefone. Projekt še čaka končno potrditev s strani Ministrstva za gospodarstvo in tehnologijo, kjer pa ne pričakujemo zadržkov. Vendar bo trajalo še nekaj časa, da bo postopek končan, zato se bo realizacija projekta zamaknila v leto 2021.
Če bo šlo se po sreči se lahko nadejamo, da bomo lahko ob naslednjem občinskem prazniku tematski park in spominsko pot Borovniškega viadukta slovesno predali njegovemu namenu. Pri čemer računamo tudi sodelovanje poustvarjalcev tiste kulturne dediščine, za razvoj katere si je dolga desetletja neumorno prizadeval letošnji občinski nagrajenec Andrej Verbič. Še enkrat mu iskreno čestitamo!
