Pred kratkim je zima prvič pokazala zobe in zjutraj so se temperature spustile pod ničlo. Zaradi tega je seveda prišlo do bolj intenzivnega ogrevanja bivalnih in poslovnih prostorov ter s tem tudi do bolj intenzivnega in daljšega kurjenja peči in kotlov, predvsem v pozno popoldanskem času ter posledično tudi do večjega onesnaženja zraka. Svoje je dodala še temperaturna inverzija. Ta je tudi nad našo kotlino ustvarila pokrov, pod katerim se je nabirala vsa nesnaga, ki se vali iz naših dimnikov. Kompleksnosti in usodnosti posledic vdihavanja onesnaženega zraka se ne zavedamo dovolj ali jih ne jemljemo resno. Če gre sosedu naš dim v nos, nismo krivi mi, saj pri kurjenju lesa vedno lepo diši, temveč sosedov preobčutljiv nos!
Da ne bo pomote – dim je zdravju škodljiv, pa četudi je od drv in vam diši! Ko je človek do določene mere zastrupljen, mu žal niti ne diši več, mu vdihavanje vsakega dima občutno poslabša zdravje. In ko se človek zastruplja še kar naprej tudi po tej fazi, se mu lahko zgodi, da burno odreagira na najmanjše koncentracije kakršnihkoli kemikalij in mu je dobesedno slabo že, če mimo pride odišavljen človek. Po nekaterih ocenah bo do leta 2020 takih ljudi že okoli 60%!
Res je, zlasti pri kurjenju z drvmi v starih pečeh in kotlih se bo vedno kadilo, tudi če so drva suha in je kurilna naprava v dobrem stanju. Vendar pa pravilno kurjenje lesa v za to primernih sodobnih pečeh, kotlih in kaminih bistveno zmanjša izpuste onesnaževal zraka.
Toda črnikasta barva dima iz marsikaterega dimnika izdaja, da marsikdo še vedno ne kuri samo drva, temveč tudi gorljive odpadke kot so ostanki kemično obdelanega lesa, plastike, stiroporja, tetrapakov ipd. Da se kuri v neustreznih kuriščih in/ali neustrezna, celo nedovoljena kuriva dokazujejo tudi dimniški požari, ki jih je bilo v zadnjem času občutno preveč.
Dobro gorljive odpadke nekateri kurijo pozimi, poleti in vmes – če ne zaradi drugega pa zato, da se na najcenejši način ogreje sanitarna voda. Pa še manj odpadkov je treba odnesi na tiste itak vedno »zabasane« kontejnerje na ekoloških otokih. Kdo bi tudi zaradi nekaj malega dobro gorljivih kemičnih odpadkov hodil na odpad, da jih odloži skladno s predpisi? Saj gre za majhne količine in jaz in moji sorodniki že nismo takšni občutljivci, da bi zboleli za skrajno stopnjo multiple kemične občutljivosti! Bolezni se dogajajo drugim, ne nam, tisti, ki so že itak preobčutljivi in ne nam, ki smo kleno zdravi in odporni na vse mogoče!
Pa ne gre le za kurjenje odpadkov in kronično občutljivost na kemikalije v zraku. Gost rumenkast dim izdaja, da se drva kuri v odsluženi, neustrezni in/ali neustrezno vzdrževani napravi in da je v drveh preveč vlage. Kar ni slabo le za zunanji zrak, pač pa tudi za samo kurilno napravo, predvsem in v prvi vrsti pa spet za naše zdravje!
Posledice onesnaženja, ki ga s kurjenjem odpadkov in neustrezno sušenih drv ter neustrezno vzdrževanimi, velikokrat tudi odsluženimi kurilnimi napravami, povzročamo sami, najbolj prizadenejo otroke in starejše. In čeprav zaradi onesnaženega zunanjega zraka ni še nihče ni umrl, ko je stopil iz hiše, so posledice vnosa strupenih delcev hude: obolenja ščitnice, zlasti pri ženskah, obolenja srca in ožilja, obolenja dihal ter različna rakava obolenja. Z vdihavanjem onesnaženega zraka je dolgoročno najbolj ogroženo zdravje otrok. Naših otrok!
Tudi v naši kotlini imamo v mrzlih dnevih z meglo ali nizko oblačnostjo, še posebej v Kotih, se pravi najmanj prevetrenem delu kotline, opravka z zdravju nevarnimi koncentracijami strupenih in zdravju nevarnih plinov in delcev. To lahko mirno trdimo, čeprav v zvezi s tem ne opravljamo meritev. Naši gasilstvo je dobro organizirano in usposobljeno in ni usposobljeno le za hitre intervneciji, ki preprečijo širjenje dimniških požarov. Po vsakem požaru gasilci s kamero pregledajo dimnik in naredijo oceno možnosti ponovitve požara. Lahko pa bi na tej osnovi naredili tudi analizo ali se poleg polen ali kurilnega olja v kurišču sežiga še kaj drugega.
Zato ne kurite odpadkov, poskrbite za redno in strokovno vzdrževanje kurilnih naprav ter v primeru, da kurite drva, le ta pravilno in dovolj dolgo sušite! Menjava starih kurilnih naprav za nove, v katerih je izgorevanje boljše in imajo posledično manj emisij, stane kar precej denarja.
Verjamemo, da si je vsi ne morejo privoščiti, čeprav bi bila to poleg tega, da jih zebe, edina rešitev, da ne kršijo Uredbe o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav. Da ni denarja za ustrezno vzdrževanje kurilnih naprav, pa že ne bi smel biti več izgovor. Kurjenje preveč mokrih drv je povzročanje škode sebi in zdravju drugih! Kurjenje odpadkov v domačih kurilnih napravah pa je pravzaprav dejanje ekološkega terorizma! In slej kot prej se ga bo kot takega tudi obravnavalo!
