V sredo, 21. 9. 2016, bo ob 17.00, je v dvorani nad vrtcem, na Paplerjevi ulici 15, potekala prva izmed 5. moderiranih tematskih delavnic za pripravo Celovite in vključujoče razvojne strategije Občine Borovnica 2016 – 2026 (plus). Na delavnici, ki je moderirala ga. Milena Marega, s Centra za participativne procese, je 16 udeležencev obravnavalo razvojne vidike urejanja prostora, varstva okolje in varstva narave. Po uvodni predstavitvi župana Bojana Čebele zakaj in čemu občina potrebuje razvojno strategijo, predstavitvi strukture dokumenta ter procesa njegovega oblikovanja s strani vodje priprave strategije Andreja Klemenc ter predstavitvi načina dela na delavnici, ki ga je podala ga. Milena Marega, so ocenili ustreznost opisa stanja prostora, okolja in narave v občini v gradivih za razpravo. Opozorjeno je bilo, da se lahko zgodi, da se bosta mednarodni politični in ekonomski položaj poslabšala, evropske povezave pa oslabile, zato je potrebno čim večji poudarek dati lokalni samooskrbi s hrano in energijo. Po mnenju nekaterih sedanji režimi varovanja vodnih virov, okolja in narave ob nezadostnih nadomestilih in pomanjkljivem delovanju sveta krajinskega parka, na Ljubljanskem barju preveč omejujejo razvoj kmetijstva. Po mnenju drugih pa je prav velika krajinska in biotska pestrost, navzočnost velikih zveri in divjadi ter tradicija predindustrijskega kmetijstva skupaj s kulturno dediščino razvojna prednost, ki bi jo morali ohraniti in negovati kot osnovo privlačne identitete in razvoja turizma.
Metoda dela v majhnih skupinah se je pokazala kot uspešna, saj kljub različnim in nasprotujočim mnenjem ni prišlo do sporov, saj so udeleženci stremeli k iskanju skupnih rešitev. Opozorili so na to, da vojska, železnica in industrija obremenjujejo prostor in okolje, ne da bi za to občina prejemala kakršnokoli nadomestilo. Ob podvojitvi prevoza tovora iz oz v Luko Koper po železnici se bodo bistveno povečala tako tveganja nesreč kot tudi vplivi hrupa in elektromagnetnih valovanj. Občina naj podpre čim hitrejšo gradnjo malih gospodinjskih čistilnih naprav, tako da bi voda v strugi Borovniščice, ki jo je potrebno očistiti preobsežne vegetacije, dosegla vsaj raven ustreznosti kopalne vode. Ker zadnje spoznanja zdravstvene stroke opozarjajo na nevarnost, ki jo za zdravje ljudi predstavlja onesnaženje z drobnimi delci, ki v velikih količinah nastajajo pri kurjenju drv v zastarelih pečeh in kotlih, je potrebno čim prej zgraditi sistem daljinskega ogrevanja na lesno biomaso ter spodbujati zamenjavo zastarelih peči in kotlov s sodobnimi, ki ustrezajo najnovejšim emisijskim standaradom .
Območje nekdanjega LIKA je edina večja primerna lokacija za širitev gospodarskih in družbenih dejavnosti, v njem pa bi se morala razvijati “zelena” industrija, obrt in storitvene dejavnosti. Proizvodnjo elektirčne energije iz lokalnih obnovljivih virov bi bilo potrebno povečati in lokalno električno omrežje preoblikovati tako, da bi lahko zagotovilo avtonomno oskrbo z elektriko tudi v primeru večjih vremenskih ujm, kot je bil to žled v začetku lanskega leta.
V občini je dovolj prostora, da se z individualno stanovanjsko gradnjo omogoči, da v njej prebiva do 6.000 prebivalcev, kar bi povečalo možnost za boljšo trgovsko in gostinsko ponudbo ter ostale urbane storitvene dejavnosti. Večje število prebivalcev pa bi bilo sprejemljivo samo ob bistveno boljši cestni infrastrukturi, prehitra rast pa bi lahko ogrozila tudi identiteto kraja in ustrezno integraciji priseljencev.
Na koncu delavnice so udeleženci še podali, kako si predstavljajo željeno stanje na omenjenih področjih v občini v sredini prihodnjega desetletja.
Bolj podrobno in analitično poročilo z delavnice bo pripravljeno in obljavljeno v začetku prihodnjega tedna.
