27. 4. praznujemo državni praznik – Dan upora proti okupatorju. 26. 4. 1941, 10 dni po kapitulaciji Kraljevine Jugoslavije, se so se v Vidmarjevi vili, v Ljubljani, sestali predstavniki Komunistične partije Slovenije in Krščanskih socialistov ter kulturnih delavcev ter sklenili, da se je potrebno upreti okupatorjem, ki so zasedli in si razdelili ozemlje Slovenije: nacistični Nemčiji ter fašističnima Italiji in Madžarski. Ker je Hitler 26. 4. 1941 obiskal Maribor, je bil kasneje kot dan ustanovitve Protiimperialistične fronte, kasneje preimenovane v Osvobodilno fronto slovenskega naroda, naveden 27. april 1941.
Med leti 1944 in 1951 smo 27. april uradno praznovali kot Dan osvobodilne fronte, potem se ga ni praznovalo do leta 1968, ko je dobil svoje novo ime in spet postal državni praznik in dela prost dan. Pri temu je ostalo tudi po spremembi politične ureditve in osamosvojitvi Slovenije kot neodvisne države.
Danes ga praznujemo ne le v spomin na upor proti okupaciji Slovenije v času II. svetovne vojne, temveč tudi v duhu priznanja in spoštovanja pravice vsakega naroda, da se upre vsakemu, tudi vojaško izrazito močnejšemu okupatorju ter si, če ne gre drugače, z oboroženim odporom, ne glede na žrtve, zagotovi samostojnost, neodvisnost in enakopravnost. Nam najbližji, a ne edini tak boj, danes poteka v Ukrajini.
