NI VSEENO, KAKŠEN ZRAK DIHAMO
Dihanje je najbolj temeljni fizični proces človeškega telesa. Vendar pa zrak, ki ga dihamo, vsebuje onesnaževala, ki so lahko izjemno škodljiva tako za ljudi kot za okolje. Po zadnjih podatkih Evropske agencije za okolje je bilo leta 2021 97 % mestnega prebivalstva EU izpostavljenih koncentracijam finih trdnih delcev (PM2,5, najbolj smrtonosno onesnaževalo zraka) nad zadnjimi smernicami Svetovne zdravstvene organizacije (WHO).
Onesnaževala zraka so snovi, ki škodljivo vplivajo na človeka ali okolje. Mednje sodijo plini, kot so na primer dušikovi in žveplovi oksidi, hlapni ogljikovodiki, amoniak ter prizemni ozon. Med onesnaževala zraka uvrščamo tudi delce, ki lebdijo v zraku in so različne velikosti, sestave ter agregatnega stanja. Nekatera onesnaževala v zrak neposredno sproščajo viri onesnaževanja. Druga, tako imenovana sekundarna onesnaževala, kot na primer prizemni ozon ali sekundarni delci, pa nastajajo v ozračju kot produkt zapletenih kemičnih procesov.
Onesnaženost zraka vsako leto v Evropi povzroči več sto tisoč prezgodnjih smrti. Samo izpostavljenost drobnim trdnim delcem je bila odgovorna za 238 000 prezgodnjih smrti leta 2020. To je več kot 12-krat več od števila smrtnih žrtev v prometnih nesrečah (18 800 leta 2020).
Kljub padajočemu trendu v EU v zadnjih letih ostajajo ravni emisij precej nad priporočenimi standardi.
Tudi v Sloveniji se je kakovost zunanjega zraka v zadnjih desetletjih bistveno izboljšala, vendar je koncentracija nekaterih onesnaževal v zunanjem zraku še vedno previsoka. Pozimi še posebej v slabo prezračenih kotlinah in dolinah, poleti pa v velikih urbanih konglomeracijah in na njihovem obrobju ter zaradi vpliva onesnaženja iz sosednje Italije oz. Padske nižine na Primorskem. Zrak je v Sloveniji onesnažen predvsem z delci PM10 in benzo(a)pirenom (BaP) pozimi ter prizemnim ozonom poleti.
GLAVNI IZVORI ONESNAŽENJA ZUNANJEGA ZRAKA V ZIMSKEM ČASU V BOROVNIŠKI DOLINI
Borovniška dolina je pozimi slabo prevetrena, zato se, predvsem ob toplotnem obratu, ki je pogost, onesnaževala zraka zadržujejo in kopičijo pri tleh, tako da smo izpostavljeni velikim koncentracijam zdravju zelo škodljivih delcev PM10 in PM 2,5, katerih vdihavanje poveča umrljivost za boleznimi dihal, srca in ožilja. Predvsem so ogroženi starejši in bolniki z obstoječimi boleznimi dihal. Če delci vsebujejo težke kovine, je njihova strupenost še večja.
Izvor delcev PM10 so predvsem zastarela individualna kurišča na lesno biomaso oz. stare peči in kotli na drva. Če so slednja vlažna, je proces izgorevanja še slabši in posledično emisije omenjenih delcev še večje. Dimniki s slabo vleko pa to še dodano poslabšajo. Če pa kurimo, kar je sicer prepovedano, ostanke kemično obdelanega lesa in/ali embalažo ali različne plastične mase, pa se v zrak sproščajo še rakotvorni dioksini, furani in policiklični aromatski ogljikovodiki.
Delci PM 2,5 so zdravju še bolj škodljivi, saj prodirajo neposredno v celice in poleg poškodb dihal ter srca in ožilja povzročajo tudi rakava obolenja. V ozračju ostanejo več tednov in jih navadno »sperejo« šele padavine. Njihov glavni izvor je promet.
Ob sežiganju lesa in travinja se v ozračje prav tako sproščajo zdravju škodljivi delci, poli aromatski ogljikovodiki in dioksini. Ob sežiganju embalaže, gum, plastičnih odpadkov pa se količine v ozračje sproščenih škodljivih snovi še povečajo.
KAJ LAHKO SAMI STORIMO ZA BOLJŠO KAKOVOST ZRAKA V NAŠEM KRAJU
1. Ne kurimo »v naravi.
2. V nobenem primeru ne sežigamo ali kurimo embalaže, gum, kemično obdelanih lesnih in drugih odpadkov.
3. Kurimo le dobro osušeno lesno biomaso (dračje, polena, sekance);
4. Poskrbimo, da so kamini, peči in kotli ter dimniki dobro očiščeni oz. jih pred kurilno sezono pregledajo in očistijo dimnikarske službe.
5. Podobno kot za kurilne naprave poskrbimo tudi za naše jeklene konjičke, ki jih poganjajo motorji z notranjim izgorevanjem. Ustrezne nastavitve vžigalnega sistema, uporaba kakovostnega goriva, dobro delujoči sistemi čiščenja izpušnih plinov (katalizator, filtri sajastih delcev ipd.) so pogoj tako za njihove dobre zmogljivosti kot tudi za čim manjše izpuste onesnaževal zunanjega zraka.
6. Krajše razdalje premagujemo peš ali s kolesom ali vozili na električni pogon, saj zgorevanje goriva v neogretih motorjih z notranjim izgorevanjem poleg zelo visokih koncentracij že omenjenih onesnaževal zraka v zrak spušča še dodatne zelo strupene snovi. Pri vozilih z Ottovim oz. bencinskim motorjem, ki so opremljena s katalizatorjem, ta pri neogretem motorju ne deluje, tako da se v zrak sprošča zelo rakotvoren benzen. V hladnem vremenu so vožnje na kratke razdalje tudi zelo škodljive za vaš avto, če tega poganja motor z notranjim izgorevanjem, saj so gibljivi deli v njem slabše podmazani, kar povzroča večje trenje in s tem obrabo, poleg tega v njem ostaja več nesnage. Če vam že ni mar za okolje ter zdravje sebe in tistih okoli vas naj vam bo mar vsaj za vaš avto in kot rečeno naj ta za krajše razdalje, predvsem v hladnem vremenu, rajši ostane lepo doma.
7. Zamenjamo zastarelo ogrevalno napravo in/ali prevozno sredstvo z motorjem z notranjim izgorevanjem z novo/novim, ki ustreza najnovejšim standardom glede onesnaževanja zunanjega zraka. Pri tem so nam v številnih primerih na voljo subvencij in ugodni krediti Eko sklada.
SUBVENCIJE IN UGODNI KREDITI EKO SKLADA ZA OKOLJU PRIJAZNE NALOŽBE V OGREVANJE IN PREZRAČEVANJE TER OKOLJU PRIJAZNEJŠA VOZILA
Na Eko skladu so na voljo nepovratne finančne spodbude:
· za zamenjavo stare kurilne naprave z novo kurilno napravo na lesno biomaso,
· za nakup nove kurilne naprave na lesno biomaso (prva vgradnja, ki ne zamenjuje stare kurilne naprave),
· za zamenjavo stare kurilne naprave z novo toplotno črpalko ter
· za nakup nove toplotne črpalke (prva vgradnja, ki ne zamenjuje stare kurilne naprave).
Prejemnik redne denarne pomoči ali varstvenega dodatka je upravičen do 100 % subvencije za strošek nakupa okolju prijaznejše kurilne naprave na lesno biomaso. Za ostale državljane znaša višina nepovratne finančne spodbude od 50 % do 60 % priznanih stroškov naložbe za zamenjavo stare kurilne naprave z novo kurilno napravo na lesno biomaso ter 20 % za nakup nove kurilne naprave na lesno biomaso (prva vgradnja, ki ne zamenjuje stare kurilne naprave). Za zamenjavo stare kurilne naprave z novo toplotno črpalko znaša višina nepovratne finančne spodbude od 40 % do 50 % priznanih stroškov naložbe ter 20 % za nakup nove toplotne črpalke (prva vgradnja, ki ne zamenjuje stare kurilne naprave).
Na Eko skladu so na voljo tudi subvencije in ugodni krediti za okolju prijaznejša vozila.
