Človek ne ravna zgolj v skladu s tem, kar je, temveč tudi postaja kakor ravna.(Viktor E.Frankl)
Z eno samo besedo je svojo dobroto v soboto, 20. 1. 2024, v Slavini pri Postojni, svoje veselje do življenja s sirotam iz Ukrajine delila otroška folklorna skupina Coklarčki. Očitno je ,da vojnih nesmislov še ne bo konec, prav nasprotno po vsem svetu so novi spori in naša prihodnost spet ni ena sam samoumevna aplikacija.
Pravijo daleč od oči daleč od srca, no mislim, da smo Slovenci izjemni, vedno se vendar najde tisti trenutek časa in veselje, ki ga znamo podeliti z drugimi .V soboto smo se odpravili s 24 plesalci FS Coklarčki iz Borovnice, proti Slavini pri Postojni, kjer so nastanjene sirote iz Ukrajine. Tam so nas z veseljem sprejeli in nas res nestrpno pričakovali, saj so otroci zelo željni pozornosti.
Predstavili smo jim našega lokalnega pasjega junaka detektivskega psa Žaka, skupaj smo iskali morilca in na koncu smo bili zelo usmiljeni, kot to pokaže naš pes Žak.
Otroci so uživali v detektivskem delu ,celo vzgojiteljice so se pridružile zapletenemu primeru izginulih kokoši. Seveda pa so naši pogumni Coklarčki vso našo slovensko kulturo pokazali skozi ples in igro.
Otroke sta glasba in ples malo umiril, nato pa smo povabili še njih k sodelovanju, res so se zelo vživeli v igranje harmonike in ples Coklarčkov.
Prinesli smo jim domača jajca in slovensko potičko, pa seveda knjigo o Detektivu Žaku.Najbolj pomembno pa seveda našo slovensko besedo, ki so jo v teh vojnih časih dodobra spoznali.
Dragi naši starši naših Coklarčkov, velika hvala, ker ste nam zaupali otroke! Lahko rečem, da so bili vsi otroci pretreseni in spoznali so kako pomembno je poznati svoje biološke starše, kaj pomeni družina in kako so vojne res nepotrebne in nesmiselne. Otroci so se na koncu skupaj družili in vsi smo imeli cmok v grlu ob slovesu.
Hvala tudi Sari Košir in Špeli Jevnikar in vsemu Kulturnemu društvu Borovnica, ker ste pomagali ponesti upanje in veselje tem siroticam.
Marjeta Debevec
