10. marca so se občinska uprava in občani kljub slabemu vremenu zbrali na spominski slovesnosti v Gramozni jami, da so se poklonili žrtvam Preserskega procesa, ki sega v daljno leto 1942. Italijanski okupatorji so naključno odbrali 16 žrtev in jih ustrelili v Gramozni jami.
Slovesnosti so se udeležili župan Peter Črnilogar, poslanec Bojan Čebela, vojni veterani, organizacija Sever, Julka Žibert, Združenje Borcev Ljubljana, praporščaki …
V imenu delegacije občine in ZB Borovnica sta venec položila župan Črnilogar in predsednik Združenja borcev Borovnica Matjaž Ocepek.
Črnilogar se je v nagovoru ozrl na aktualne vojne in naglasil, da je ob lanskem spominskem dnevu na žrtve Preserskega procesa mislil, da bo vojna v Evropi kmalu le še oddaljen spomin. »Sedaj pa smo že drugo leto priča vojaškemu spopadu v Ukrajini. Navkljub številnim vojaškim in civilnim žrtvam ter uničenim domovom in infrastrukturi zaenkrat vojni ni videti konca.« Spomnil je tudi na dogajanje v Gazi, ki ima po njegovem mnenju vse bolj poteze genocida nad palestinskim ljudstvom in se še kako tiče tudi nas. »Zakaj o tem govorim danes na tem mestu? Zato, ker so imeli tudi naši predniki različne poglede na dogajanje v II. svetovni vojni, tako kot jih imamo tudi danes mi, glede spopadov v Ukrajini in v Palestini. Za ene sta bila fašizem in nacizem, manjše zlo od brezbožnega komunizma. Za nekatere druge pa je bila že izpričana pripadnost veri dovolj za sumičenje vsaj o socialno-političnem nazadnjaštvu.«
»Preserski proces, v katerem so bili v zmontiranem sodnem procesu bodisi na smrt bodisi na hujše ali blažje hude zaporne kazni obsojeni nedolžni fantje in možje iz borovniške doline, je pokazal, da se vojna še kako – in to krivično – meni tudi za tiste, ki se zanjo ne zmenijo oz. nočejo zmeniti. In da je teror agresorja vedno tudi v funkciji med seboj še bolj spreti okupirane, ki so postavljeni pred nemogočo izbiro – ali se odreči življenju ali narodni identiteti, se pravi pripadnosti jeziku in kulturi,« je dejal Črnilogar in spodbudil, da se v spomin na žrtve pogovarjamo odkrito in kulturno o vseh razlikah v vrednotah, pogledih in interesih, brez tabujev in strahu.
Letošnji kulturni program je bil posvečen Srečku Kosovelu, pesniku različnih obrazov. V svojem kratkem, komaj 22-letnem življenju, je napisal več kot tisoč pesmi in danes sodi v sam vrh svetovne poezije. Označujemo ga kot pesnika Krasa, smrti in revolucije.
Program, ki ga je pripravila Metka Pristavec Repar, so sooblikovali Ženski pevski zbor Barjanke pod vodstvom Rudija Cerka ter recitatorji Kosovelovih pesmi, člani Združenja borcev Borovnica, Anastazija Horvat, Simona Stražišar, Andrej ter Matjaž Ocepek.
Sledil je še prižig sveč na grobovih padlih.
Avtor besedila in fotografij: Rok Mihevc
