Cenjeni gostje, drage občanke in občani!
Občina Borovnica živi z železnico že 165 let. Železnica je imela pri preobrazbi iz tradicionalnega v moderni svet zelo pomembno vlogo. Skrajšala je čas potovanj, povezala je oddaljene kraje ter je omogočila da so lokalni proizvodi lahko prišli na različna oddaljena tržišča in obratno. Tudi v našo Borovniško dolino je železnica prinesla rast prebivalstva, razvoj žagarstva in predelave lesa. Dobili smo šolo, čitalnico, društva, začela sta se razvijati šport in kultura.Železniška proga z znamenitim Borovniškim viaduktom pa je Borovnici v času druge svetovne vojne prinesla tudi trpljenje za lokalno prebivalstvo. Viadukt je bil pomembna, a zahtevna strateška tarča za zavezniško letalstvo, ki se ni odpovedalo njegovemu bombardiranju, kljub civilnim žrtvam in uničenju stavb ter ostalega premoženja. Edini preostali steber nekdaj mogočnega dvotirnega viadukta nas spominja na vse to. Da bi ta spomin ostal živ in postal sestavni del zavesti sedanjih in prihodnjih rodov, smo v letu 2020 za projekt “Tematski park in spominska pot Borovniškega viadukta” preko Lokalne akcijske skupine Barje z zaledjem, pridobili podporo Evropskega sklada za regionalni razvoj. Ta projekt se z današnjo prireditvijo tudi končuje.
Verjamemo in upamo, da konec manjšega projekta pomeni šele začetek naših prizadevanj za zaščito in ustrezno predstavitev naše bogate železniške in kulturne dediščine, na osnovi katere lahko postanemo kot turistična destinacija prepoznavni v Sloveniji in širše.
Trudili se bomo, da nam v novi finančni perspektivi uspe pridobiti sredstva za nadgradnjo projekta, v katero bomo vključili še preostalo železniško dediščino, predvsem pa uspeli trajno zaščititi steber viadukta, ki pospešeno propada. Prav tako si bomo v prihodnje še naprej prizadevali, da preostali steber viadukta iz kulturnega spomenika občinskega pomena postane spomenik državnega pomena.
Na koncu se iskreno zahvaljujem vsem, ki so pri projektu sodelovali: Petru Bezku, neumornemu avtorju besedil in oblikovalcu informacijskih gradiv, Bogomirju Trohi, sivi eminenci preverjanja dejstev in strokovnih izrazov, njegovemu sinu Boštjanu Trohi, avtorju načrtov parka in spominske poti, Simoni Stražišar, ki je ponovno opravila dragoceno lektorsko delo, družini Pirc za podarjene grmičke borovnic, Turističnemu društvu Borovnica za ureditev pešpoti od Ramovševe ulice do razgledne točke ter Roku Šmonu, ki je sodeloval pri izobraževanju o parnih lokomotivah in ima poleg Bogomirja Trohe velike zasluge, da imamo na borovniški železniški postaji ponovno muzejsko parno lokomotivo, kar sicer ni bil sestavni del projekta.
Zahvala gre tudi vsem izvajalcem: Vrtnarstvu Hlebec, Rajku Mivšku, Andražu Drašlerju iz podjetja AD Tisk ter obema predavateljicama iz Zavoda Lokvanj, ki sta usposobili vodiče za interpretativno vodenje po železniški dediščini v naši občini – ddr. Vereni Perko in mag. Bredi Podbrežnik Vukmir.
Ne bi šlo tudi brez pomoči Slovenskih Železnicd. o.o.o, podjetja Metallmar d. o.o. in Kržič Transport, Stojan Kržiš s. p.. Zahvala gre tudi nekdanjemu županu Bojanu Čebeli ter vsem zaposlenim v občinski upravi, predvsem iniciatorju in pogonski sili projekta Andreju Klemencu.
Hvala tudi OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica, njenemu ravnatelju Danielu Horvatu, učiteljem Darjanu Geohelliju, Saši Bohorč in Katarini Fekonja ter nenazadnje tudi vsem danes nastopajočim: učencem OŠ dr. Ivana Korošca, gojencem Glasbene šole Vrhnika, kot tudi njihovim mentorjem in direktorici Dominiki Naveršnik ter Tamburašem Borovnica.
