Ob gradnji južne železnice od Ljubljane do Trsta sta bili največji težavi premostitev Ljubljanskega barja in vzpon na Kraško planoto. Na trasi so zgradili več premostitvenih objektov, kar pet večjih je bilo v borovniški občini. Žal največjega med njimi – mogočnega Borovniškega viadukta – ni več, nanj nas spominja le še steber.
Blizu njega se še vedno nahaja vse prevečkrat zapostavljen in neopažen Jelenov oz. Dolinski most, zgrajen leta 1857. Ob odhodu iz vasi so ga maja 1945 Nemci hoteli razstreliti, kruti usodi je ušel le zaradi pomanjkanja razstreliva. Most, speljan v rahlem zavoju, je zidan iz opeke in kamenja, sestavlja pa ga dvanajst stebrov in enajst obokov. Dolg je 219 m in visok 29 m. Je med najstarejšimi slovenskimi mostovi z dvotirno železnico in čeprav je bil grajen za nizke obremenitve, še danes lahko vozijo po njem težki tovorni vlaki. Jelenov oz. Dolinski most se vidi s ceste, ki povezuje Borovnico in Vrhniko.
Med Borovniškim viaduktom in Jelenovim oz. Dolinskim mostom je na vzpetini manjša ravnina, na kateri je bila do porušitve viadukta železniška postaja. Zgradili so jo leta 1857, po opustitvi pa demontirali vse nepotrebne tire, opremo in objekte. Marsikaj so uničile tudi bombe. Ostala sta dva tira, v stavbi pa so zdaj stanovanja. Temu delu Borovnice še danes rečemo Stara postaja.
Leta 1947 so na drugi strani doline zgradili novo postajno poslopje, ki stoji na nekdanjem zemljišču Majaronove žage. Arhitekturno je nova postaja precej različna od ostalih postaj južne železnice, posebnost so predvsem ročno kovane rešetke na nekaterih oknih.
Stara in nova železniška postaja sta tako kot Jelenov oz. Dolinski most vpisani v Register nepremične kulturne dediščine.
(Simona Stražišar)
